Bele plombe

bele plombe zalivke

Bele, nevidne ali amalgamske plombe?

Amalgamske plombe so bile v preteklosti edina možna rešitev za sanacijo karioznih zob. Danes jih nadomeščajo veliko bolj estetske bele plombe oziroma zalivke.

Večinoma nas vse skrbi dobra ustna higiena. Čiščenje, nitkanje, odstranjevanje zobnega kamna in redni pregledi včasih ne zadoščajo.
Tudi če to počnete redno, da bi tako preprečili nastanek kariesa, žal niste popolnoma imuni na njegov nastanek. Karies lahko nastane tudi v primerih mikropoškodb v enamelu.

ALI KARIES BOLI?

Sam karies ne boli, dokler ne doseže zobne pulpe, zobnega živca.

Ob nastanku kariesa nam ostane le ena rešitev – odstranitev kariesa in izdelava plombe oziroma zalivke.

Katera vrsta plombe je najboljša rešitev?

BELE, NEVIDNE ALI KOMPOZITNE PLOMBE

Dandanes vedno več pacientov želi zamenjati črne amalgamske zalivke za estetske bele.

Iz česa so narejene bele plombe?

Bele plombe ali zalivke so narejene iz kompozitne smole ali resina, ki je sestavljen iz kombinacije plastičnih delcev in polnil, kot sta silica in dimithylgyoxine, ki se dobesedno zlepijo z površino zoba.
V naši ordinaciji uporabljamo kompozite, ki so biokompatibilni. (https://en.wikipedia.org/wiki/Biocompatibility)

PREDNOSTI IN SLABOSTI BELIH PLOMB

Tako zobozdravniki kot pacienti imajo raje plombe v barvi zoba, predvsem zaradi estetike in videza nasmeha.

Pri uporabi bele oziroma kompozitne plombe zobozdravniku ni treba odstraniti velike površine zdravega zoba, kot je to žal potrebno pri izdelavi amalgamske plombe.

Bele plombe se vežejo neposredno na površino zoba, zato ni možnosti vdora bakterij, in ker na robovih ni razpok, zob ne gnije.

Če so bele plombe izdelane pravilno, ne propadejo in ne korodirajo, kot se to zgodi pri amalgamskih plombah.

Kompozitni material, namenjen beli plombi, se uporablja tudi kot rešitev pri pacientih z bruksizmom, za dvig griza »po Dahlu«.

Pri uporabi kompozitnega materiala za izdelavo bele plombe je zelo pomembno, da se zobozdravnik natančno drži protokola, predpisanega za izdelavo belih zalivk oziroma plomb, saj v nasprotnemu primeru lahko pride do krčenja materiala in vdora bakterij ter nastanka sekundarnega kariesa ali vidnega prehoda med zdravim delom zoba in plombo.
Izdelava bele plombe zahteva večjo natančnost in stabilnost ter več časa.

SO BELE PLOMBE MANJ OBSTOJNE KOT AMALGAMSKE?

Nikakor ne smemo misliti, da so kompozitne oziroma bele ali nevidne zalivke v kakršnemkoli pogledu slabše kot amalgamske. Bele zalivke v nasprotju z amalgamskimi plombami ne vsebujejo težkih kovin (živega srebra). Z belimi zalivkami se izognemo tudi toksičnim plinom, ki se sproščajo tako pri namestitvi amalgamske oziroma črne plombe kot pri njeni odstranitvi. Na obstojnost bele plombe vpliva pravilna uporaba ustrezne tehnike, natančnost, sterilnost in kakovost materiala. Poznamo sicer več vrst oziroma tehnik izdelave bele plombe, nekatere od njih pa so že zastarele.

AMALGAMSKE, SREBRNE ALI ČRNE PLOMBE

PREDNOSTI IN SLABOSTI

V zadnjem času se vedno več pozornosti posveča zdravju in potencialni škodljivosti amalgamskih plomb, ki so bile nekoč edina možna rešitev za sanacijo karioznih zob.
Amalgamske plombe vsebujejo živo srebro, ki zagotavlja vzdržljivost plombe.
Pri izdelavi amalgamske plombe moramo odstraniti večjo površino zdravega dela zoba.
So črne, vidne in neestetske.
Čez čas zabarvajo tudi enamel vašega zoba, saj ta potemni oziroma posivi.
Če pacient v veliki meri uživa tako hladne kot vroče pijače, se amalgam pri tem krči in širi, zaradi česar nastane razpoka na zdravem delu zoba (enamelu).
Pod amalgamsko plombo je možen nastanek sekundarnega kariesa.
v 1 % se lahko razvije alergija na živo srebro.

ALI SO AMALGAMSKE PLOMBE VARNE ?

Zobni amalgam vsebuje 50 % tekočega živega srebra, 22–32 % srebra, 14 % selena, 8 % bakra in druge kovine.
Živo srebro v amalgamskih plombah je bioakumulativno. To pomeni, da se nalaga in/ali konstantno povečuje njegova koncentracija v organih ali tkivih v telesu. Študija FDA (2009, Report) je pokazala, da se je živo srebro pri zdravih osebkih, ki so bili pri izdelavi amalgamskih plomb izpostavljeni njegovim hlapom, kopičilo v ledvicah in možganih. (Food and Drug Administration v ZDA je leta 2009)

Živo srebro sprošča pline, ki so vdihljivi. Visoka vsebnost živega srebra je povezana s poškodbami v možganih in ledvicah. Po opozorilu FDA amalgamske plombe za mlajše od šest let in nosečnice niso priporočljive zaradi možnosti nastanka napak v razvoju nevrološkega sistema pri fetusih in majhnih otrocih.

VARNO ODSTRANJEVANJE AMALGAMSKIH PLOMB ALI ODSTRANJEVANJE AMALGAMSKIH ZALIVK Z GUMIJASTO OPNO

Ob odstranitvi amalgamskih zalivk se raven živega srebra v krvi rahlo poviša. Do tega pride predvsem zaradi vdihavanja hlapov ob odstranitvi zalivk, kar lahko občutno zmanjšamo z uporabo posebnih svedrov z vodnim hlajenjem in močnim vakuumskim aspiratorjem. Ob odstranitvi amalgamskih zalivk pa lahko na zob predhodno namestimo tudi tako imenovano gumijasto opno (angl. rubber dam). Zob tako popolnoma izoliramo in preprečimo, da bi pacient pogoltnil majhne opilke, ki nastanejo ob odstranitvi. Po dostopni literaturi s tem znižamo raven živega srebra v krvi, ki je po odstranitvi amalgamskih zalivk povišana.

LiveZilla Live Chat Software