Strah / sedacija

anestezija strah

Ali misel, da morate k zobozdravniku, ohromi vaše celotno telo? Bi raje trpeli zaradi zobobola, kot pa obiskali zobozdravnika? Niste edini. Mnogi ljudje imajo tako močno fobijo pred zobozdravnikom, da se raje sploh ne odločijo za pregled in zdravljenje.

Ljudem, ki imajo strah pred zobozdravnikom, sedacija pomaga odpraviti občutek tesnobe. Ta se namreč lahko uporabi tako pri srednje kot bolj invazivnih posegih. Za katero vrsto sedacije se bo zobozdravnik odločil, pa je odvisno od stopnje pacientovega strahu in vrste posega.

Sedacija v zobozdravstvu
V zobozdravstvu pri sedaciji uporabljamo zdravila, s katerimi dosežemo, da se pacienti med zobozdravstvenimi posegi sprostijo. Včasih sedacijo označujejo kot “spanje med zobozdravstvenim posegom«, čeprav to povsem ne drži. Pacienti so med sedacijo običajno budni, izjema so le postopki, pri katerih uporabimo splošno anestezijo.

Ravni sedacije
Minimalna sedacija ‒ pacient je med posegom buden, a sproščen
Zmerna sedacija (včasih imenovana »zavestna sedacija«) – govor pacienta je lahko popačen, večine postopka se po opravljenem posegu ne spominja
Globoka sedacija ‒ pacient je na robu zavesti, a se ga med posegom še vedno lahko prebudi
Splošna anestezija ‒ pacient je med posegom popolnoma nezaveden

Vrste sedacije v zobozdravstvu
Vdihavanje ‒ minimalna sedacija
Pacient skozi masko vdihava dušikov oksid (sicer znan tudi kot »smejalni plin«) v kombinaciji s kisikom, zaradi česar se povsem sprosti. Zdravnik vseskozi nadzoruje količino pomirjeval, ki jih pacient prejema, njihov učinek pa po posegu hitro izzveni. Pri tej obliki sedacije se lahko pacient po posegu sam odpelje domov.

Oralna sedacija
Stopnje oralne sedacije segajo od minimalne pa do zmerne – odvisno od odmerka zdravil, ki jih prejme pacient.  Pri minimalni sedaciji pacient približno uro pred posegom zaužije tableto. Po zaužitem zdravilu je pacient zaspan, a še vedno buden. Z večjim odmerkom zdravil dosežemo zmerno sedacijo. Pri zmerni sedaciji pacient sedativno zdravilo prejme skozi veno, s čimer dosežemo hitrejši učinek delovanja. Tovrstna metoda zdravniku omogoča nenehno prilagajanje stopnje sedacije. To metodo uporabljamo tudi v naši ambulanti.

Pri globoki sedaciji in splošni anesteziji pacient prejme zdravila, ki ga uspavajo, zato je v času postopka v nezavednem stanju oziroma globokem spanju. Med splošno anestezijo pacienta ni mogoče enostavno prebuditi, dokler njeni učinki ne začnejo popuščati oziroma dokler ne prejme reverzibilnih zdravil.  Ne glede na to, kateri tip sedacije pacient prejme, potrebuje tudi lokalni anestetik, s katerim zobozdravnik omrtviči mesto posega, da pacient ne občuti bolečin.

Komu je sedacija namenjena?
Sedacija je primerna za ljudi, ki se zaradi velikega strahu ali občutka tesnobe ne morejo odločiti za obisk zobozdravnika.
Sedacijo prav tako priporočamo ljudem, ki:
‒ imajo nizek prag bolečine,
‒ ne morejo mirno sedeti pri zobozdravniku ,
‒ imajo zelo občutljive zobe,
‒ imajo refleks bruhanja,
‒ potrebujejo daljši poseg (2 ali več ur).

Kdo lahko opravi sedacijo?
Dr. Škorjanc se je izobraževal v Londonu in pridobil certifikat SAAD . Kljub ustrezni usposobljenosti pa sedacijo v naši ambulanti opravlja dr. Eleonora Ivanova, specialistka anesteziologinja, ki je usposobljena za vse ravni sedacije in anestezije tako odraslih kot otrok.

Kako varna je sedacija v zobozdravstvu?
Čeprav je anestezija po navadi povsem varna, vedno obstaja tudi tveganje. Previdnost je potrebna predvsem pri ljudeh s prekomerno telesno težo in ljudeh z obstruktivno spalno apnejo. Ti se morajo predhodno pogovoriti z osebnim zdravnikom, nato pa še z anesteziologom, saj pri njih obstaja pri sedaciji nekoliko večja možnost zapletov.

Pomembno je, da se prepričate, da je zobozdravnik izšolan in usposobljen za posamezne vrste sedacije.
Kaj mora storiti vaš terapevt pred posegom oziroma sedacijo?

Pred posegom mora za to usposobljeni zobozdravnik ali anesteziolog opraviti anamnezo. Ugotoviti mora, ali je pacient primeren kandidat za sedacijo, in ga seznaniti z zdravili, ki jih bo prejel. Pacient naj zdravnika vpraša, katero pomirjevalo je primerno za njegovo starost in zdravstveno stanje. Pomembno je, da je pacient seznanjen, kako usposobljen in izkušen je njegov zdravnik na področju sedacije. Pacient prejme tudi obrazec s podrobnostmi postopka. Zobozdravnik/anesteziolog mora med postopkom spremljati vitalne znake pacienta. Terapevt mora imeti na voljo tudi kisik in zdravila, ki izničijo učinke sedacije v primeru, ko je to potrebno. Če imate dodatna vprašanja, se obrnite na svojega terapevta.