Parodontalna bolezen

PARODONTALNA BOLEZEN –  NAJPOGOSTEJŠI VZROK ZA IZGUBO ZOB PRI ODRASLIH

Parodontalna bolezen ali parodontoza je bolezen obzobnih tkiv, ki se razvije iz dolgoletnega vnetja dlesni, gingivitis-a. Ta povzroča pordelost in otečenost dlesni. Parodontoza poteka brez bolečin, zato večina obolelih ne ve, da gre za bolezen – bakterijsko okužbo. Znakom parodontoze, kot sta krvavitev dlesni in ustni zadah, bolnik ne pripisuje resnejšega pomena, dokler se zobje ne začno majati in izpadati.

PREPOZNAJTE NASLEDNJE ZNAKE PARODONTALNE BOLEZNI IN NE ČAKAJTE, DA ZAČNO ZOBJE IZPADATI!

– krvavenje dlesni,
– rdeče zatečene dlesni,
– dlesni, ki odstopajo od zob,
– slab zadah in slab okus,
– nastanek špranj med zobmi,
– zobje ‘lezejo narazen’,
– spremenjen griz.

KAKO RAZŠIRJENA JE PARODONTOZA?

Raziskave so pokazale, da je parodontoza zelo razširjena. V Sloveniji ima namreč več kot 90 % odraslih obolenje dlesni. Kar pri četrtini Slovencev in Slovenk pa je za obolenje dlesni kriva prav parodontalna bolezen. V Sloveniji in svetu spada parodontoza celo med najbolj razširjene kronične bolezni. Najpogostejši vzrok zanjo je zobni kamen, ki ga je z domačo ustno higieno nemogoče popolnoma odstraniti, zaradi česar se razvije parodontoza.

paradontoza

DEJAVNIKI, KI POVEČAJO MOŽNOST ZA NASTANEK PARODONTALNE BOLEZNI:

– kajenje in žvečilni tobak,

– hormonske spremembe,

– nosečnost,

– nenatančno izdelane plombe in zobne prevleke,

– oslabljen imunski sistem,

–  diabetes,

– nekatera zdravila,

– stres,

– genetska podvrženost.

AL’ PRAV SE PIŠE PARADONTOZA, PARADENTOZA AL’ PARODONTOZA?

Kot lahko preberemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, se kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob, strokovno imenuje parodontoza. Izraz paradentoza pa naj bi se uporabljal v poljudni rabi. Kljub tej slovarski definiciji pa poimenovanje paradentoza uporablja le redko kdo. Večina ljudi bolezen imenuje paradontoza, čeprav gre za nepravilen izraz. Poimenovanje paradontoza se največkrat pojavlja tudi pri iskanju na spletu, pomotoma pa tudi v drugih virih.

Celo v časopisih in drugih medijih boste lahko naleteli na izraz paradontoza namesto parodontoza ali paradentoza. Zobozdravniki izraza paradontoza ne uporabljajo, temveč kronično obolenje dlesni imenujejo parodontalna bolezen ali parodontoza. Paradentoza je tako najbolj redko uporabljen izraz, pa čeprav ga najdemo v slovarju, paradontoza pa najbolj pogosto poimenovanje, čeprav je napačno in ga v slovarju sploh ni. Ne glede na to, ali bolezen imenujete paradontoza, paradentoza ali parodontoza, pa je pri prvih znakih obolenja treba nemudoma ukrepati in obiskati zobozdravnika!

TVEGANJE: Parodontoza je dolgotrajna kronična infekcija, ki predstavlja veliko tveganje za sistemsko zdravje, saj je v veliki meri povezana s srčnožilnimi boleznimi, diabetesom, boleznimi respiratornega trakta, prezgodnjim porodom, rojstvom otrok z nizko porodno težo, preeklampsijo nosečnic, cerebrovaskularnimi boleznimi itd.

ZAKAJ NASTANE PARODONTALNA BOLEZEN ALI PARODONTOZA?

Bolezen dlesni ali parodontoza je zanesljiv znak pomanjkljive ustne higiene, zaradi katere se na zobeh kopičijo mehke bakterijske zobne obloge (biofilm). Če dopuščamo, da obloge zastajajo na zobeh, postanejo trde in mineralizirajo v ZOBNI KAMEN. Ob prisotnosti takšnih bakterijskih oblog se prično dlesni vnemati, obzobna tkiva pa sčasoma propadati. Bakterije v zobnih oblogah so tako glavni povzročitelj vnetja dlesni (gingivitisa), iz katerega se lahko razvije parodontalna bolezen ali parodontoza.

KAKO SE ZDRAVI PARODONTALNA BOLEZEN OZIROMA PARODONTOZA?

S parodontalnimi meritvami natančno ocenimo stanje zob in obzobnih tkiv, ki jih je prizadela parodontoza. Na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in morebitne rentgenske preiskave pacientu predstavimo zdravljenje. Lokalna anestezija nam omogoča, da se parodontoza zdravi neboleče. Po zaključenem zdravljenju pa pacienta vključimo v ‘recall’ program.

Parodontalno bolezen ali parodontozo je namreč mogoče pozdraviti le z aktivnim sodelovanjem pacienta, ki mora biti motiviran za brezhibno izvajanje ustne higiene. Uporaba antiseptičnih ustnih vod s clorhexidinom za dezinfekcijo ali uporaba probiotikov za izboljšanje ustne flore bo dodatno pripomogla pri zdravljenju tkiv. O uporabi tovrstnih preparatov se posvetujte s terapevtom.

LUŠČENJE IN GLAJENJE

Parodontoza se zdravi s čiščenjem zobnega kamna ter luščenjem in glajenjem zobnih korenin. Tako odstranimo vse bakterijske obloge nad dlesnijo in iz obzobnih žepov, površino korenine pa naredimo čimbolj gladko, kar zmanjša nastajanje novih oblog in olajša čiščenje. Način zdravljenja parodontoze je odvisen od stopnje prizadetosti obzobnih tkiv. Za uspeh zdravljenja so nujni redni pregledi,  vzdrževalne faze ter brezhibna ustna higiena, s katero se prepreči, da bi se parodontoza spet pojavila.

LASERSKO ZDRAVLJENJE PARODONTALNE BOLEZNI

Lasersko zobozdravstvo predstavlja sodoben pristop k zdravljenju mehkih tkiv, s pomočjo katerega se parodontoza uspešno odpravi. EZ-Laser omogoča neinvazivne oz. minimalno invazivne posege, hitrejše celjenje, protimikrobno delovanje ter zmanjšuje krvavitev in bolečine po posegu. Laserski žarek lahko izredno natančno usmerjamo, zato zdravo tkivo, ki ga parodontoza ni prizadela, ostane popolnoma nepoškodovano. Laser nežno dezinficira s škodljivimi bakterijami okužena medzobna tkiva ter tako prepreči, da bi se parodontoza širila dalje. Biostimulativen učinek pa omogoča hitrejše celjenje obzobnih tkiv, ki jih je prizadela parodontoza.

PREVENTIVA JE NAJPOMEMBNEJŠA

Za preprečevanje gingivitisa in parodontalne bolezni je nujno temeljito čiščenje zob z zobno in medzobno krtačko ali nitko vsaj 2x dnevno. Treba se je izogibati škodljivim dejavnikom, kot sta kajenje in alkohol ter skrbeti za zdravo hrano za krepitev imunskega sistema. Ker se kljub temu lahko razvije parodontoza, je nujen tudi pregled pri ustnem higieniku oz. redno letno odstranjevanje zobnega kamna.